Spletna stran uporabljajo piškotke!

Spletna stran uporablja lastne piškotke in piškotke drugih spletnih strani, ki so nujno potrebni za delovanje strani, prikaz oglasnih pasic in oglasnih sporočil.

Spletno mesto uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi.

Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki.

Strinjam se!
Kaj so piškotki.

Piškotki so majhne tekstovne datoteke, ki jih vaš računalnik shrani ob prvem obisku spletne strani. Z njihovo pomočjo si spletna stran zapomni vašo napravo in nastavitve, ki ste si jih izbrali.

Če piškotke izključite, so lahko nekatere možnosti spletne strani onemogočene.
petek, 15. Dec 2017

kuhano vino s klinčki

vsi nasveti in triki za pripravo najboljšega kuhanega vina, ki pogreje na prostem, pa tudi po povratku domov
  • 1 l vina
  • do 2,5 dl vode
  • do 10 žlic sladkorja
  • vsaj 10 klinčkov
  • cimetova skorjica, po okusu
  • nekaj kolesc limone, limete ali pomaranče
Kuhano vino lahko blažimo z vodo, vendar naj količina vode ne preseže ene četrtine v odnosu na vino.
Okus kuhanega vina pogosto izboljšamo z žganjem, medico, konjakom ali z (belim) rumom, v Franciji tudi z madeiro, šerijem ali z marsalo.
Minister za zdravje opozarja …
priprava
■ Ključni trenutek pri pripravi okusnega kuhanega vina je ločevanje tako imenovanega sirupa za kuhano vino od večine vina, ki ga prilijemo nazadnje. Pristavimo deciliter vina, sladkor (tega lahko uvodoma blago karameliziramo) in začimbe. Kuhamo 5 minut, da se sladkor stopi, obenem pa intenziviramo vonj in okus dodanih začimb; gl. opombe.
■ Ko dobimo dišeč sirup, prilijemo preostalo vino. Segrevamo ga največ do vrelišča alkohola, ki je 78,3 °C (potrebujemo kuhinjski termometer). Tedaj dodamo tudi agrume: lahko zrezane na kolesca ali pa le sok, lahko tudi (naribano) lupinico, če imamo eko sadeže. Obenem dodamo tudi sladilo in prilijemo vodo, če jo uporabimo; gl. nasveti. Če prilijemo vodo, tekočino znova ogrejemo, a le do največ 78,3 °C. V tem okviru vzdržujemo temperaturo do serviranja vročega kuhanega vina. Gl. tudi različice (star, izviren francoski recept).

serviranje
Kuhano vino s klinčki najpogosteje ponudimo vroče. S Sicilije prihaja navada uživanja hladnega kuhanega vina. V tem primeru ga skuhamo dan pred serviranjem, hranimo pa ga v hladilniku. Pred serviranjem ga lahko ogrejemo na sobno temperaturo.

nakup
■ Pri izbiri vina za kuhanje nista pomembna kakovost in cena vina, saj se med kuhanjem izgubijo osnovne karakteristike vina. Izbiramo predvsem bazna sortna vina, izogibamo pa se cenenih namiznih vin, ki so prekomerno obdelana in niso solidna osnova za okusno kuhano vino.
■ Lahka rdeča vina so dobra osnova za klasično kuhano vino. Z gostimi rdečimi vini z visoko vsebnostjo alkohola (tudi z alkoholiziranimi rdečimi vini), ki so pogosto tudi sladka, dobimo goste in pikantne različice kuhanega vina. Za najboljše standardno rdeče kuhano vino so najprimernejša vina z manj tanina, na primer ter teran in modra frankinja. V drugi različici pripravljamo gosto in pikantno kuhano vino, ki nas najbolj ogreje. Izbiramo rdeča vina z manj kisline in z ostankom sladkorja, na primer merlot, cabernet sauvignon, vranac ali plavac mali.
■ Z belimi vini dobimo lažje, nežnejše različice kuhanega vina z ugodno kiselkasto osnovo, v katerih zaznamo več citrusov kot vanilije ali muškatnih oreščkov. Za najboljše belo kuhano vino s najprimernejša naslednja vina: laški rizling, malvazija, silvanec, renski rizling in chardonnay. Izbiramo vina s poudarjeno kislino.

izboljšanje
Če vinu dodamo agrume, velja pravilo, da se na kolesca ali krhlje zrezane pomaranče prilegajo k rdečim, limone in limete pa k belim vinom.

nasveti
■ Začimbe. Klasične začimbe za kuhano vino so cimet, klinčki in zvezdasti janež. V belem vinu je dobra izbira ingver, v rdečem kardamom, pri obeh pa tudi vaniljin strok. Izrazit muškatni orešček dodajamo varčno, poper pa s svojo ostrino kompenzira izgubo alkohola. Kdor rad eksperimentira, naj poskusi tudi z lovorovim listom, brinovimi jagodami in/ali s (posušenim) bezgom.
■ Sladila. Kuhano vino najpogosteje sladimo z rjavim trsnim sladkorjem ali z (belim) sladkorjem. Dober izbor sta tudi agavin sirup in stevia. Med dodajamo takrat, ko se vino že začenja hladiti, pa še to pretežno močnim rdečim kuhanim vinom.
■ Sadje. Klasična izbira so pomaranče (rdeča vina) in limone oziroma limete (bela vina). Lahko dodamo tudi rozine, suhe brusnice ali suhi ribez, ki pa so lahko v ustih neprijetno presenečenje.
■ Kuhano vino lahko blažimo z vodo, vendar naj količina vode ne preseže ene četrtine v odnosu na vino.
■ Okus kuhanega vina pogosto izboljšamo z žganjem, medico, konjakom ali z (belim) rumom, v Franciji tudi z madeiro, šerijem ali z marsalo; gl. kuhano vino po francosko. Vse naštete dodajamo varčno, po malem. Gl. tudi triki.

triki
Zanimive okuse kuhanega vina dobimo z dodajanjem različnih sadnih čajev.

pojasnila
■ Vino je alkoholna pijača, ki nastane kot rezultat alkoholnega vrenja grozdnega soka oziroma mošta. Pri tem procesu se sladkor počasi pretvarja v alkohol. Po kakovosti vina delimo na namizna, kakovostna in vrhunska.
■ Od več sto različnih sort trte (Vitis sp.) jih je le nekaj deset primernih za vzgojo grozdja za vino. Te sorte poimenujemo s skupnim imenom Vitis vinifera. Osnovno vina delimo na sortna, pridelana iz posameznih sort vinske trte, in na zvrsti (fr. cuvée), mešanice različnih sortnih vin.
■ Glede na delež nepovretega sladkorja vina delimo na suha (do do 5 g/l nepovretega sladkorja), posluha (do 15 g/l) polsladka (do 50 g/l) in na sladka (nad 50 g/l).

različice
Škof (bichof) je ime starodavne vroče ali hladne pijače iz rdečega bordojca, agrumov in začimb. Klasičen angleški škof (bishop) je tudi pri nas priljubljeno kuhano vino. Kardinal je različica z rdečim renskim vinom, papež pa z belim tokajem. Gl. tudi kuhano vino po francosko (po starem Dumasovem receptu).
■ gl. kuhano vino (številne različice) ipd.

ideje
gl. kuhano žganje; topli napitki (številne ideje); vino (številne ideje)

opombe
■ Klasično kuhano vino že od nekdaj pripravljamo z rdečim vinom, danes pa so zelo priljubljene tudi različice z belim vinom.
■ Med segrevanjem vina, s katerim zalijemo (karameliziran) sladkor in začimbe, izhlapi veliko alkohola. Zato vino prilijemo v dveh etapah; gl. priprava

opozorila

■ Limonina oziroma limetina lupinica lahko kuhano vino nekoliko zagreni. Zato limone/limete najpogosteje olupimo (vključno belo podkožico), potem pa jih narežemo na krhlje ali kolesca. Odstranimo tudi peške.
■ Minister za zdravje opozarja...

zanimivosti
■ V Sloveniji smo v letih 2009/2010 proizvedli 790.000 hektolitrov vina, od česar je bilo 63 % belih vin. 25 % je bilo vin z zaščitenim geografskim poreklom.
■ V Franciji imajo vina, ki jih pri nas označujemo kot vrhunska povečini oznako A.O.C. (Appellation contrôlée). Za vsa ta vina veljajo zelo stroga pravila glede pridelovanja, predelovanja in kletarjenja. To oznako nosi približno 25 % francoskih vin.

viri
■ preveden in dopolnjen recept kuhano vino s klinčki (izvirno: ultimativni vodič kroz kuhano vino) s spletnega portala Dobra hrana (hrv.)
■ številni različni viri 

 
 


Zdravstvena.info :: Verzi Vici in zabavne fotografije Verzi in vici Kuharski recepti in oljčno olje