Spletna stran uporabljajo piškotke!

Spletna stran uporablja lastne piškotke in piškotke drugih spletnih strani, ki so nujno potrebni za delovanje strani, prikaz oglasnih pasic in oglasnih sporočil.

Spletno mesto uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi.

Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki.

Strinjam se!
Kaj so piškotki.

Piškotki so majhne tekstovne datoteke, ki jih vaš računalnik shrani ob prvem obisku spletne strani. Z njihovo pomočjo si spletna stran zapomni vašo napravo in nastavitve, ki ste si jih izbrali.

Če piškotke izključite, so lahko nekatere možnosti spletne strani onemogočene.
nedelja, 21. Januar 2018

kraška jota

različica priljubljene enolončnice, pri kateri običajno kislo zelje nadomestimo s kislo repo
  • 600 g kisle repe
  • 800 g krompirja
  • 1 čebula
  • 300 g fižola češnjevca
  • 600 g mesnatih prekajenih svinjskih rebrc
  • 2 žlici olja
  • 1 žlica moke
  • sol
  • beli poper v zrnu
  • 5 strokov česna
  • 2 lovorova lista
Fižol med namakanjem vpije precej vode. Zato bodimo pozorni, da ga zalijemo z zadosti vode, sicer se nam lahko zgodi, da fižol ostane na suhem.
Kraški joti je najbolj podobna vipavska. Istrska jota ali jota po istrsko se od kraške in tržaške razlikuje po tem, da jo pripravimo brez krompirja.
Kraševci pravijo, da mora v joto stopiti prašič. Pomeni, da prave jote ni brez mesa.
predpriprava
Fižol čez noč namočimo v hladno vodo.

priprava
■ Čebulo drobno sesekljamo.
■ Fižol odcedimo. Prilijemo hladno vodo, pristavimo, dodamo sesekljano čebulo in lovorova lista, prilijemo žlico olja, zavremo in fižol skuhamo do mehkega; gl. nasveti.
■ Repo operemo v hladni vodi in odcedimo; gl. nasveti. Pristavimo jo v hladni vodi, posolimo, zavremo in kuhamo približno 60, če je debelo ribana pa raje 90 minut; gl. opombe.
■ Krompir olupimo in stresemo v lonec. Dodamo svinjska rebrca, prilijemo hladno vodo, zavremo in kuhamo, da se krompir zmehča.
■ Rebrca vzamemo iz lonca. Krompir odcedimo in grobo pretlačimo, da so vidni koščki krompirja. Dodamo odcejen fižol z malo vode od kuhanja in kuhano repo z vso tekočino. Zavremo.
■ Česen olupimo in drobno sesekljamo.
■ V ponvici segrejemo žlico olja, na katerem med mešanjem prepražimo žlico moke, a pazimo, da se ne obarva. Dodamo sesekljan česen, premešamo, da zadiši, potem pa vse skupaj nalijemo v lonec z drugimi sestavinami. Kuhamo še 10 minut.
■ Kuhana prekajena rebrca narežemo in vložimo v joto, da se ogrejejo.

serviranje
Kraška jota je razkošna enolončnica, ki jo kot samostojno jed ponudimo z izbranim (domačim) kruhom. Kruh lahko v joto nadrobimo; gl. tudi zanimivosti. Pozimi ponudimo vročo, poleti pa lahko tudi hladno.

nakup
Kupujmo naravno kisano repo brez dodatkov, razen soli.

nadomestek
Prekajena svinjska rebrca lahko nadomestimo z drugim prekajenim svinjskim mesom.

izboljšanje
■ Jota se lepo zgosti, če jo skuhamo dan pred serviranjem.
■ Joto na krožniku izdatno pokapljamo z ekstra deviškim olivnim oljem.

nasveti
■ Z uporabo ekonom lonca čas kuhanja fižola opazno skrajšamo; gl. tudi pojasnila.
■ Krompir z gladko lupino je primeren za solate, pečenje in praženje, krompir s hrapavo lupino pa uporabljamo za krompirjevo testo (za njoke, kruh ipd.) in pireje.
■ Kislo repo operemo le, če je pretirano kisla.

pojasnila
■ Čas kuhanja fižola je odvisen od njegove kakovosti in starosti; gl. tudi nasveti.
■ Joto praviloma zgostimo s krompirjem in s fižolom, ki med kuhanjem izločita škrob. Žlica moke je v tem primeru bolj kozmetični dodatek.
■ Na Krasu so kislo zelje v joti nadomestili z repo, ki bolje uspeva v skromnejši zemlji in v sušnem podnebju.

različice
■ Kraški joti je najbolj podobna vipavska jota. Istrska jota ali jota po istrsko se od kraške in tržaške razlikuje po tem, da jo pripravimo brez krompirja.
■ gl. jota s kislo repo

ideje
■ gl. enolončnice (številne ideje); kisla repa (številne ideje); kraška kuhinja (številne ideje); jota (različice)

opombe
■ Avtor fižol začini s soljo in poprom že na začetku kuhanja. Sol upočasnjuje že sicer počasno dolgotrajno kuhanje stročnic, zato ga vedno solimo ob koncu kuhanja. Tudi sicer pa je joto bolje varčno in postopoma soliti tedaj, ko v loncu že združimo krompir, fižol in repo. Zato, ker ne vemo, kako slano je prekajeno meso. Poper pa jedem tudi sicer dodajamo tik pred koncem kuhanja.
■ Repa je praviloma kuhana v dobre pol ure.
■ Včasih so pogosto kisali še okusnejšo repo tropinko. Repi so porezali repno perje, repke pa so pustili. V kad so najprej položili plast tropin, prihranjenih od trgatve, nanje pa plast repe. Postopek so večkrat ponovili, na vrhu pa so morale biti tropine. Repo tropinko so gospodinje ribale sproti. 

opozorila

■ Fižol med namakanjem vpije precej vode. Zato bodimo pozorni, da ga zalijemo z zadosti vode, sicer se nam lahko zgodi, da fižol ostane na suhem.
■ Pozeleneli deli krompirja, zlasti pri mladem krompirju, vsebujejo večje količine strupenega alkaloida solanina. Zato te dele s krompirja pred pripravo temeljito obrežemo.
Suhe mesnine so pogosto obdelane z nezdravimi dodatki. Zato jih kupujmo pri preverjenemu trgovcu ali pa pozorno preberimo deklaracijo.
■ Med zelenjavo vsebuje največ (rakotvornih) pesticidov (po vrsti): zelena, špinača, paprika, kumare, češnjevci, krompir (povprečen gomolj vsebuje več pesticidov po teži kot katero koli drugo živilo) in grah.
■ Drobni česnovi stroki so najpogosteje ostrejšega okusa.

zdravilni učinki (domnevni)
■ Čebulo, česen in fižol uvrščamo med varovalna živila, ki so za zdravje nadvse pomembna.
■ Krompirju dajmo prednost pred kruhom, testeninami in (glaziranim) rižem. Njegova energijska vrednost je tri- do petkrat večja.

zanimivosti
■ Kraševci pravijo, da mora v joto stopiti prašič. Pomeni, da prave jote ni brez mesa. Zato so jeseni ob kolinah shranili vse, kar je ostalo od mesa, ki ni šlo za pršute, panceto, salame in klobase. To so bili deli rilca, glave, hrbta, jezik, rep, koža, uhlji in rebrca. Te so dodajali tudi mineštram. Kmetje so vedeli, da morajo za okusnejšo joto na rebrih pustiti tudi nekaj mesa, česar pa na skromnejših domačijah niso mogli upoštevati.
■ Repo so na Krasu kisali tako, da so jo olupili, naribali, z bosimi nogami tlačili v lesenih kadeh, da je nastopila fermentacija, mlečnokislinsko vrenje. Speštano repo so posolili, pokrili in obtežili. Kisali so jo najmanj 3 tedne.
■ Ko so delavci nekoč po Krasu iskali delo, so se na domačiji pozanimali kako hladijo joto? Če je gospodar odgovoril, da s pihanje, so najpogosteje odšli naprej. Če je odgovoril, da v joto nadrobijo kruh, pa so ostali. To je bilo zanesljivo znamenje, da gre za premožnejšo domačijo.
■ Ime jota izhaja iz furlanske besede jote, ki izhaja iz galske besede za juho - iutta.
■ Lovorov list je eno redkih zelišč, ki je posušeno boljše kot sveže.

viri
■ dopolnjen recept kraška jota, dr. Stanislava Renčelja iz Odprte kuhinje, november 2014
■ številni različni viri 

 
 


Zdravstvena.info :: Verzi Vici in zabavne fotografije Verzi in vici Kuharski recepti in oljčno olje