Spletna stran uporabljajo piškotke!

Spletna stran uporablja lastne piškotke in piškotke drugih spletnih strani, ki so nujno potrebni za delovanje strani, prikaz oglasnih pasic in oglasnih sporočil.

Spletno mesto uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi.

Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki.

Strinjam se!
Kaj so piškotki.

Piškotki so majhne tekstovne datoteke, ki jih vaš računalnik shrani ob prvem obisku spletne strani. Z njihovo pomočjo si spletna stran zapomni vašo napravo in nastavitve, ki ste si jih izbrali.

Če piškotke izključite, so lahko nekatere možnosti spletne strani onemogočene.
sobota, 23. September 2017

bretonska svinjska pečenka

svinjska pečenka po bretonsko
na maslu pečeno svinjsko pleče z drobnim krompirjem
  • 1 kg svinjskega plečeta
  • 1 kg drobnega krompirja
  • 150 masla
  • 3 žlice olja
  • 3 žlice gorčice
  • sol
  • črni poper v zrnu
  • 6 velikih strokov česna
Svinjina, še posebej meso starih živali, je težje prebavljiva. Prebavljivost izboljšamo, če meso temeljito termično obdelamo.
Maslo sodi med najokusnejše in najlažje prebavljive maščobe. Žal pa 100 gramov masla vsebuje kar 240 miligramov holesterola.
priprava
Pečico segrejemo na 240 °C.
■ Česen olupimo, z enim strokom pa natremo meso. Premažemo ga z gorčico ter začinimo s soljo in sveže mletim poprom.
Pekač namažemo z oljem in vanj položimo meso. Okoli mesa stresemo na kocke zrezano maslo in preostale stroke česna.
■ Krompir olupimo in stresemo okrog krompirja.
■ Temperaturo v pečici znižamo na 200 °C, potem pa pekač vanjo postavimo za 60 minut. Meso med pečenjem nekajkrat prelijemo s pečenkinim sokom, enkrat pa ga obrnemo.

serviranje
Pekač vzamemo iz pečice in pustimo nekaj minut, da se mesni sokovi enakomerno porazdelijo po mesu. Meso narežemo in ponudimo s pečenim krompirjem.

nadomestek
Maslo lahko nadomestimo z margarino, vendar pa je to s kulinaričnega in zdravstvenega vidika slabše nadomestilo.

izboljšanje
V sezoni jed pripravimo z nekoliko debelejšim mladim krompirjem.

nasveti
■ Meso zdravih, mladih prašičkov je svetlo rožnato, z nežnimi žilicami in povsem belo slanino.
■ Pri kupovanju česna izbiramo velike, čvrste glavice s suho, celo lupino. Gl. tudi opozorila.
■ Svinjino praviloma solimo sredi- ali proti koncu opekanja oziroma pečenja, sicer se meso izsuši.

pojasnila
■ Pri krompirju na splošno velja, da so čvrste sorte primerne za solate, za pečenje, za kuhan krompir v oblicah, za slan krompir ter za ocvrtke in cmoke, pripravljene iz surovega krompirja. Mokaste sorte so primerne za priloge k zelenjavnim jedem in omakam, za pireje, za juhe in jedi iz krompirjevega testa.
■ Botanično delimo gorčico na rumeno (lat. Sinapis alba) in rjavo ali črno gorčico (lat. Sinapis negra). Ostrina oziroma pikantnost gorčice je odvisna od deleža črne gorčice. Blažja vsebuje približno 10 % črne, najostrejše različice pa so pripravljene celo brez rumene gorčice.

različice
gl. svinjska pečenka (različice)

opombe
Poznamo več vrst masla. Smetanovo maslo je nesoljeno maslo iz sveže smetane. Slano maslo je maslo, ki na 100 gramov vsebuje 1,5 do 2 grama soli. Čajno maslo je kakovostnejša različica masla. Domače maslo ponavadi proizvajajo iz nepasterizirane smetane; znano je po slankastem in izrazitem okusu.

opozorila
■ Svinjina, še posebej meso starih živali, je težje prebavljiva. Prebavljivost izboljšamo, če meso temeljito termično obdelamo.
■ Pozeleneli deli krompirja, zlasti pri mladem krompirju, vsebujejo večje količine strupenega alkaloida solanina. Zato te dele s krompirja pred pripravo temeljito obrežemo.
■ Maslo sodi med najokusnejše in najlažje prebavljive maščobe. Žal pa 100 gramov masla vsebuje kar 240 miligramov holesterola. Zato je še dopustna dnevna količina zaužitega masla do 30 gramov na osebo.
■ Drobni česnovi stroki so najpogosteje ostrejšega okusa. Gl. tudi nasveti.

zdravilni učinki (domnevni)
Česen in gorčico uvrščamo med varovalna živila, ki so za zdravje nadvse pomembna.

zanimivosti
■ Prašiči nimajo znojnih žlez, zato se radi hladijo v blatu.
■ V 18. stoletju so poznali kakih 10 sort krompirja, danes pa je znanih več kot 2.000 sort.

reki
Od prašiča gre v nič samo prdec.

viri
številni različni viri 


 
 


Zdravstvena.info :: Verzi Vici in zabavne fotografije Verzi in vici Kuharski recepti in oljčno olje