Spletna stran uporabljajo piškotke!

Spletna stran uporablja lastne piškotke in piškotke drugih spletnih strani, ki so nujno potrebni za delovanje strani, prikaz oglasnih pasic in oglasnih sporočil.

Spletno mesto uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi.

Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki.

Strinjam se!
Kaj so piškotki.

Piškotki so majhne tekstovne datoteke, ki jih vaš računalnik shrani ob prvem obisku spletne strani. Z njihovo pomočjo si spletna stran zapomni vašo napravo in nastavitve, ki ste si jih izbrali.

Če piškotke izključite, so lahko nekatere možnosti spletne strani onemogočene.
nedelja, 21. Januar 2018

boljša orehova potica z rozinami

ena od številnih različic orehove potice, tokrat ena najboljših sestre Vendeline
    kvašeno testo
  • 600 g moke
  • 120 g masla
  • pribl. 3 dl mleka
  • 3 – 4 rumenjaki
  • 50 g sladkorja
  • 1 žlica ruma
  • 1 žlička soli
  • kvasec

  • 4 – 5 žlic mleka
  • 20 g kvasa
  • 1/2 žličke sladkorja
  • orehov nadev

  • 400 g mletih orehov
  • 150 g rozin
  • 2 dl sladke smetane
  • 100 g masla
  • 200 g sladkorja
  • 2 jajci
  • 2 žlici drobtin
  • 1/2 žličke mlete kave
  • rum
  • drugo

  • 1 jajce
  • maslo za model
  • maslo za mazanje potice
  • sladkor v prahu
Pred pripravo vse sestavine za kvašeno testo segrejemo na sobno temperaturo; najbolje, da jih iz hladilnika vzamemo večer pred pripravo.
Moka, ki stoji po skladiščih in trgovinah, zaradi oksidacije izgublja okus in kakovost.
Maščobe in soli pri kvašenem testu nikoli ne dodamo neposredno h kvasu, saj ovirata rast kvasovk.
predpriprava
Kvašeno testo. V malo mlačnega mleka nadrobimo kvas in dodamo pol žličke sladkorja; počakamo, da se kvas stopi. Moko presejemo v skledo. Na sredi naredimo jamico, v katero nalijemo stopljen kvas. Pomešamo z malo presejane moke in pustimo vzhajati 2 minuti.
■ V kozici pristavimo in stopimo maslo, ki ga ohladimo do mlačnega.
■ V moko (gl. opombe) ob strani dodamo rumenjake, sladkor, rum in sol, potem pa med postopnim prilivanjem mlačnega mleka (gl. nasveti) zamesimo testo. Prilijemo mlačno maslo, potem pa sestavine gnetemo (gl. nasveti) toliko časa, da dobimo gladko testo. Pokrijemo ga z odejo in pustimo vzhajati.

priprava
Model za potice namažemo z maslom.
Orehov nadev. Rozine preberemo, operemo, dobro odcedimo in namočimo v 2 do 3 žlicah ruma. Zmehčano maslo penasto umešamo, potem pa med mešanjem posamezno dodajamo sladkor in rumenjake. Nazadnje prilijemo smetano ter dodamo drobtine in kavo.
■ Beljake stepemo v čvrst beljakov sneg, ki mu nežno primešamo pol mletih orehov. Zmes previdno primešamo pripravljeni masleni mešanici.
Vzhajano testo zvrnemo na pomokan prt, ob obodu testo za centimere zavihamo, pomokamo in razvaljamo; gl. nasveti. Namažemo ga s pripravljenim nadevom – posebej pazimo, da je lepo namazno testo ob robu, kjer začnemo z zvijanjem, - in potresemo s preostalimi mletimi orehi in z rozinami. Gl. nasveti.
■ Potico tesno zvijemo in položimo v pomaslen model. Popikamo jo s tanko iglo, pokrijemo z odejo in pustimo vzhajati.
Pečico segrejemo na 200 °C.
■ Jajce razžvrkljamo in z njim premažemo vzhajano potico, ki jo potisnemo v segreto pečico. Ko porumeni, temperaturo znižamo na 175 °C, potico pa pečemo še 1 uro.
■ Maslo za mazanje potice pristavimo in stopimo.
■ Pečeno potico vzamemo iz pečice. V modelu jo pustimo 5 minut, nato pa jo zvrnemo na desko. Premažemo jo z maslom, pokrijemo s peki papirjem in prtom ter pustimo, da se počasi ohlaja.

serviranje
Ohlajeno potico potresemo s sladkorjem v prahu in narežemo. Boljša orehova potica z rozinami je tradicionalen kolač za božične in silvestrske praznike.

nadomestek
Svež kvas, ki ga v hladilniku lahko hranimo le nekaj dni, lahko nadomestimo s trajnejšim suhim kvasom, ki ga lahko v shrambi čuvamo do 18 mesecev. Vrečka suhega kvasa je enakovredna kocki kvasa (42 gramov).

izboljšanje
■ Med najboljše rozine sodijo temne grške korinte (zlasti Vostizza) in svetle sultanine.
■ Testu po okusu dodamo naribano limonino lupinico ali / in vanilij sladkor.

nasveti
■ Pred pripravo vse sestavine za kvašeno testo segrejemo na sobno temperaturo; najbolje, da jih iz hladilnika vzamemo večer pred pripravo. Za vzhajanje je najprimernejša temperatura v prostoru 27, nikakor pa ne sme pasti pod 20 °C. In ne pozabimo: brez prepiha!
■ Kadar pripravljamo kvašeno testo z ročnim električnim mešalnikom s spiralo, upoštevajmo nekaj osnovnih navodil. Sprva sestavine mešamo počasi, nato hitrost postopoma povečujemo. Pazimo, da ne mesimo predolgo, pravilno ugneteno testo pa se ločuje od posode, rok in spiral. Vzhajano testo pregnetemo na hitro; spirali naj gresta le nekajkrat skozenj, da iztisneta ogljikov dioksid in vneseta kisik.
■ Tekočina za kvašeno testo naj bo bolj topla od mlačnega, najboljša je segreta na 35 do 40 °C. Kadar je tekočina prehladna, se kvasne celice ne množijo, prevroča tekočina pa jih uniči.
■ Beljakov sneg nam bo lepo uspel, če ga pripravljamo z beljaki, ogretimi na sobno temperaturo. Najbolje, da jajca iz hladilnika vzamemo 2 uri pred začetkom stepanja.
■ Kadar testo za potico debelo razvaljamo, ga tudi debelo namažemo z nadevom in obratno.
■ Če je nadev premehak, povečamo količino mletih orehov ali drobtin.

triki
■ Testo bo bolj luknjičavo, če ga med vzhajanjem enkrat ali dvakrat pregnetemo. Na ta način iz testa iztisnemo nakopičeni ogljikov dioksid. Kvasovke tako dobijo nekaj prepotrebnega kisika, da se razmnožujejo in omogočajo, da bo testo bolj luknjičavo.
■ Stare rozine očistimo, operemo, odcedimo in namočimo v limonin sok. Na ta način postanejo spet mehke in dišeče.

pojasnila
Zmehčano maslo ni nič drugega, kot maslo, ki ga iz hladilnika vzamemo vsaj uro pred uporabo.
■ Moko pred pripravo presejemo, da postane zračnejša oziroma rahlejša.
■ Gnetenje testa povzroči, da se gluten, ki je v moki, raztegne in s tem formira elastičen ovoj okoli plinastih mehurčkov kvasa.
■ Če kvašenemu testu dodamo rumenjake, bo rahlejše. Če mu dodamo cela jajca, bo gostejše.
■ Sol, ki jo dodamo kvašenemu testu, med pečenjem preprečuje premočno delovanje kvasa, katerega posledica bi bile neenakomerne in velike luknje. Na deciliter v receptu zapisane tekočine vzamemo 2 grama soli, ki jo raztopimo v tekočini. Za slano pecivo količino soli podvojimo.
■ Kvašeno testo hitreje vzhaja, če razvaljanega namažemo s toplim nadevom, pri čemer pa nadev ne sme biti toplejši od testa.

različice
gl. orehova potica (različice)

ideje
gl. potica (številne različice); orehove sladice (številne različice)

opombe
■ Za kvašeno testo uporabljamo namensko moko ali moko tip 400 ali 500.
■ Strogo gledano naj bi bilo kvašeno testo samo tisto testo, ki vzhaja s pomočjo kvasa. Pomeni, da bi morali testa, ki vzhajajo pod vplivom dodanega pecilnega praška ali sode bikarbone, imenovati vzhajano testo. V praksi pa je kvašeno testo sinonim za vse vrste vzhajanega testa.
■ V nekaterih receptih zapišemo med sestavine mlete orehe in podobno. Vendar v trgovini nikoli ne kupujmo mletih oreškov in semen, ki se bistveno hitreje kvarijo oziroma postanejo žarka. Če nimamo mlinčka, si pomagamo z električnim mešalnikom ali z ostrim nožem (za sekljanje).

opozorila
■ Moka, ki stoji po skladiščih in trgovinah, zaradi oksidacije izgublja okus in kakovost. V domačem mlin(čk)u povsem sveže mleta moka ima izrazito polnejša okus in vonj.
■ Jajce je eno najpopolneje sestavljenih in vitaminsko najbogatejših živil. Žal pa je v rumenjaku tudi škodljivi holesterol, ne priporočajo pa jih niti ljudem z obolelim žolčem.
■ Belo moko in sladkor (gl. nadomestek) uvrščamo med zdravju najbolj škodljiva živila.
■ Maščobe in soli pri kvašenem testu nikoli ne dodamo neposredno h kvasu, saj ovirata rast kvasovk.

zdravilni učinki (domnevni)
■ Orehe in rozine uvrščamo med varovalna živila, ki so za zdravje nadvse pomembna. Orehi vsebujejo tudi nenasičene maščobne kisline, ki znižujejo raven negativnega holesterola v krvi. Pomagajo že 3 orehi dnevno.
■ Če imamo probleme s prebavo, po jedi zaužijemo žličko kvasa.

zanimivosti
■ Po svetu je (pri)znanih nekaj izbranih blagovnih znamk kvasa: Saf-Moment v Rusiji, Yuva v Turčiji, Lievital v Italiji, l’Hirondelle ter Francine v Franciji in tako dalje.
■ Pred številnimi starejšimi slovenskimi hišami stoji oreh. Navada sajenja oreha na domače dvorišče je znana iz časov starih Slovanov, ki so verjeli, da je oreh sveto drevo, ki varuje pred nesrečo.

viri
številni različni viri

spletne povezave
skoraj vse o oreških oz. jedrcih (angl.) 


 
 


Zdravstvena.info :: Verzi Vici in zabavne fotografije Verzi in vici Kuharski recepti in oljčno olje