čokoladna linška pita z malinovo marmelado

Temna različica priljubljene pite, ki je najstarejši zapisani kolač sploh. Gladko moko zmešamo s pirino in z mandljevo. Dodamo nakockano hladno maslo in druge sestavine in ugnetemo gladko testo. Razvaljanega premažemo z marmelado, iz dela testa pa narežemo trakove za pokrov.
Pira ima v primerjavi s pšenico precej tršo lupino, zato med mletjem ostane v njej več hranilnih snovi. Primerjalno ima tudi nekoliko polnejši okus.
Testo lahko odišavimo z mletimi klinčki ali/in z naribano limonino lupinico.
Pri valjanju testa in polaganju testa v model upoštevajmo, da se rob testa zaradi maščobe v testu med pečenjem zniža za do 50 %.
predpriprava
■ Vse tri moke, kakav, pecilni prašek, sol in cimet presejemo v veliko skledo. Dodamo na kockice ali na lističe zrezano hladno maslo in rjavi sladkor. Vse skupaj pregnetemo v grobe drobtine.
■ Dodamo jajci in rumenjak, potem pa na hitro pregnetemo, da dobimo gladko testo. Oblikujemo ga v hlebček, ovijemo v prozorno folijo in položimo v hladilnik za najmanj 2 uri. Raje več.

priprava
■ Tri četrtine spočitega testa razvaljamo pribl. 5 mm debelo na blago pomokani delovni površini. V obliki pekača za pito (24 cm), pri čemer upoštevamo tudi nekaj robu.
■ Pekač tanko namažemo z maslom in vanj položimo testo.
■ Preostalo testo razvaljamo v kvadrat iz katerega narežemo trakove.
■ Pečico ogrejemo na 180 stopinj.
■ Testo v pekaču premažemo z marmelado. Nazadnje jo prekrijemo s trakovi, pekač pa položimo v ogreto pečico za pribl. 40 minut.
■ Pečeno pito ohladimo. Vsaj do mlačnega.

serviranje
Ohlajena čokoladna linška pita z malinovo marmelado se le še nareže in ponudi. Lahko s po kepico čokoladnega sladoleda.

nadomestek
Maslo praviloma lahko nadomestimo z margarino, vendar pa je to s kulinaričnega in zdravstvenega vidika neprimerljivo slabši in povsem neustrezen nadomestek.

izboljšanje
■ Presni kakav ima neprimerljivo boljši okus. Proizvajajo ga iz celih kakavovih zrn, ki jim odvzamejo maščobe, da ostane le čokoladni prah. Postopek izvajajo s hladnim stiskanjem, kjer temperatura ne preseže 48 stopinj.
■ Pri nas je najpogosteje naprodaj kasija, cenejša vrsta cimeta. Če je le mogoče, kupimo kakovostnejši cejlonski ali vietnamski cimet. Najbolje skorjico z oznako 00000, ki jo (po potrebi) zmeljemo tik pred uporabo.
■ Testo lahko odišavimo z mletimi klinčki ali/in z naribano limonino lupinico.

pojasnila
■ Pira ima v primerjavi s pšenico precej tršo lupino, zato med mletjem ostane v njej več hranilnih snovi. Primerjalno ima tudi nekoliko polnejši okus, vsebuje več beljakovin in manj kalorij.
■ Mandljeva moka so le tako drobno mleti opečeni mandlji, da je po teksturi podobna moki.
■ Razlika med belim in rjavim sladkorjem je zanemarljivo majhna. Dejstvo je, da je sladkor sestavljen iz saharoze, ki jo beli sladkor vsebuje nekako 99,5 odstotka, rjavi pa 99,2 odstotka. Rjavi sladkor je le nekoliko manj prečiščen. Nekoliko bolj se razlikuje le surovi (nerafinirani) rjavi sladkor, ki je enako temne barve kot kava in se sprijema.
■ Jajca po velikosti oziroma masi delimo na (po standardih EU): S (mala, do 53 g), M (srednja, 53 do 63 g), L (velika, 63 do 73 g) in XL (debela, nad 73 g). V kuharskih receptih so najpogosteje mišljena jajca velikosti M.

različice
gl. krhko testo (številne različice); linška pita (različice); linška pita po starem družinskem receptu; linški piškoti (številne različice); pita (številne različice)

ideje
gl. krhko testo (številne ideje); malinova marmelada (številne različice); mandlji (številne različice); maslo (številne različice)

opombe
Cimet se lepo dopolnjuje z vsemi sladkimi začimbami (npr. vanilja, klinček), od pikantnih pa le s koriandrom in z muškatnim oreščkom.

zanimivosti
Linška pita nosi ime avstrijskem Lienzu. Recept zanjo iz leta 1653 je domnevno najstarejši ohranjeni zapis za kolač. Našli so ga v arhivu samostana Admont, v kuharici grofice Anne Margarite Sagramosa.

viri
■ preveden in dopolnjen recept čokoladna linška pita z malinovo marmelado (izvirno: Linzer torte) Maneule, z bloga CON LE MANI IN PASTA
■ številni različni viri