Spletna stran uporabljajo piškotke!

Spletna stran uporablja lastne piškotke in piškotke drugih spletnih strani, ki so nujno potrebni za delovanje strani, prikaz oglasnih pasic in oglasnih sporočil.

Spletno mesto uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi.

Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki.

Strinjam se!
Kaj so piškotki.

Piškotki so majhne tekstovne datoteke, ki jih vaš računalnik shrani ob prvem obisku spletne strani. Z njihovo pomočjo si spletna stran zapomni vašo napravo in nastavitve, ki ste si jih izbrali.

Če piškotke izključite, so lahko nekatere možnosti spletne strani onemogočene.
torek, 19. September 2017

hranilna vrednost

hranilna vrednost živil
razmerje med energijsko vrednostjo živil, količino vitaminov in drugih hranilnih snovi ter vrsto beljakovin in maščob
Rubrika hranilna vrednost in tabele, ki prikazujejo vsebnost vitaminov ali drugih snovi, so predvsem orientacijske in v bistvu prikazujejo le razmerje med posameznimi živili.

Hranilna vrednost
(tudi hranilna) vrednost živil je razmerje med energijsko vrednostjo hrane, količino vitaminov in drugih hranilnih snovi ter vrsto beljakovin in maščob v živilih. Na hranilno vrednost bistveno vpliva tudi kemična onesnaženost živil.
Podatki o hranilni vrednosti živil se med posameznimi viri zelo razlikujejo. Do tega prihaja iz večih vzrokov. Vsebnosti beljakovin, maščob in ogljikovih hidratov (in s tem tudi kalorij) ter mineralov in vitaminov se lahko v istovrstnih živilih rastlinskega izvora močno razlikujejo zaradi podnebja, tal in drugih dejavnikov, pri istovrstnih živilih živalskega izvora pa na primer zaradi prehrane živali. Pomemben dejavnik sta tudi pasma živali in sorta rastline, sadeža. Tako ima na primer slanina krškopoljskega prašiča povsem drugačno kalorično vrednost kot slanina prašiča druge pasme, vzgojenega v južni Ameriki. In če gvava sorte donaldson vsebuje kar 372 mg vitamina C, ga gvava sorte supreme samo 44 mg. Vsebnost vitamina C je odvisna tudi od zrelosti in starosti živila; gl. zanimivosti. Agrumi pa, nasprotno, s staranjem izgubljajo količino tega vitamina.
Posebno poglavje so ogljikovi hidrati. Mednje namreč spada tudi balast, ki ga telo ne prebavi in zato ne da nobenih kalorij, v podatkih o hranilni vrednosti pa je kljub temu pogosto prištet k skupni količini ogljikovih hidratov, zaradi česar se potem podatek o kalorijah ne ujema za v kalorije preračunano vrednostjo maščob, beljakovin in ogljikovih hidratov, ki jih vsebuje živilo.

opozorila
Rubrika hranilna vrednost in tabele, ki prikazujejo vsebnost vitaminov ali drugih snovi, so predvsem orientacijske in v bistvu prikazujejo le razmerje med posameznimi živili.

zanimivosti

United States Department of Agriculture (USDA) navaja, da 100 g plodov žižole vsebuje 69 mg vitamina C, University of California pa, da ga vsebuje kar 500 mg. To pojasnjujejo s tem, da čičimakovi plodovi s staranjem pridobivajo količino vitamina C – torej so na kalifornijski univerzi analizirali precej stare sadeže.

viri
Kuharska enciklopedija, Novak, Bogdan; Lenarčič, Simon, Modrijan založba, Ljubljana 2009

spletne povezave
■ spletni nakup Kuharske enciklopedije Modrijan založba, Ljubljana
Bogdan, Novak (Wikipedija)
Kuharska enciklopedija
United States Department of Agriculture
University of California 

 
 


Zdravstvena.info :: Verzi Vici in zabavne fotografije Verzi in vici Kuharski recepti in oljčno olje