Spletna stran uporabljajo piškotke!

Spletna stran uporablja lastne piškotke in piškotke drugih spletnih strani, ki so nujno potrebni za delovanje strani, prikaz oglasnih pasic in oglasnih sporočil.

Spletno mesto uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi.

Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki.

Strinjam se!
Kaj so piškotki.

Piškotki so majhne tekstovne datoteke, ki jih vaš računalnik shrani ob prvem obisku spletne strani. Z njihovo pomočjo si spletna stran zapomni vašo napravo in nastavitve, ki ste si jih izbrali.

Če piškotke izključite, so lahko nekatere možnosti spletne strani onemogočene.
petek, 24. Marec 2017

antioksidanti

aditivi, ki preprečujejo oksidacijo živil

aditivi, ki preprečujejo oksidacijo živil ter na ta način ščitijo človekove celice pred poškodbami, ki jih povzročajo prosti radikali, to je zelo aktivne atomske skupine. Radikale stabilizirajo in s tem preprečijo njihovo škodljivo delovanje.

pojasnila
■ Antioskidanti so označeni s števili E. Najbolj običajen antioksidant je askorbinska kislina ali vitamin C (E 300), ki ga dodajajo kondenziranemu mleku, pivu, sirupom, limonadam. Vitamin E (E 306 – 309) uporabljajo v oljih, maščobah in dietetičnih izdelkih. Butilhidroksitoulen ali BHT (E 321) dodajajo maščobam in instant krompirju. Butilhidroksianizol ali BHA (E 320) dodajajo maščobam za cvrenje in pekovskim izdelkom. Žveplov dioksid (E 220) je antioksidant in konzervans v sadnih sokovih, pivu in vinu. Mlečna kislina (E 270) je antioksidant v jogurtih in sodavicah. Antioksidant je tudi citronska kislina.
Najpomembnejši naravni viri antioksidantov so:
tokoferoli – olja, semena, temnolistnata zelenjava, neoluščena žita, jajca;
flavonoidi in sorodne substance – izvlečki listov (na primer zelenega in črnega čaja), smene in njihove lupine, semena, agrumi in drugo sadje, zelenjava, soja, žitarice; fenoli – začimbe zelišča (rožmarin, žajbelj, timijan, muškatni orešček, origano, poper, ingver, klinčki, paprika), čaj, kakav;
karotenoidi in vitamin A – redkev, špinača, brokoli; rdeča pesa, jetra, maslo, sir, jajčni rumenjak;
■ askorbinska kislina – zelenolistna zelenjava, krompir, paradižnik, paprika, sadje (kivi, pomaranče, limone);
■ citronska kislina – sadje (agrumi), aminokisline,
peptidi – proteini (na primer sojini), proteinski hidrolizati, produkti Maillardove reakcije;
fosfolipidi – olja in oljna semena;
selen – zelejava, čebula, česen, pšenični kalčki, školjke, kvas, žita;
cink – stročnice, neoluščena žita, semena, ostrige, meso.

viri
Kulinarična enciklopedija , Novak, Bogdan; Lenarčič, Simon; Modrijan založba, Ljubljana 2009
■ drugi viri

spletne povezave
Modrijan založba
Novak, Bogdan (Wikipedia) 


 
Datum: 04. Mar 2010
Št. ogledov: 5467
 


Zdravstvena.info :: Verzi Vici in zabavne fotografije Verzi in vici Kuharski recepti in oljčno olje