Spletna stran uporabljajo piškotke!

Spletna stran uporablja lastne piškotke in piškotke drugih spletnih strani, ki so nujno potrebni za delovanje strani, prikaz oglasnih pasic in oglasnih sporočil.

Spletno mesto uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi.

Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki.

Strinjam se!
Kaj so piškotki.

Piškotki so majhne tekstovne datoteke, ki jih vaš računalnik shrani ob prvem obisku spletne strani. Z njihovo pomočjo si spletna stran zapomni vašo napravo in nastavitve, ki ste si jih izbrali.

Če piškotke izključite, so lahko nekatere možnosti spletne strani onemogočene.
ponedeljek, 20. Februar 2017

kopriva

užitna divje rastoča rastlina

Kopriva je divje rastoča rastlina, ki zraste do 150 centimetrov visoko, v zemlji pa ima dolgo, močno in tanko korenino. V kuhinji zlasti spomladi uporabljamo vršičke (z zadnjimi štirimi do šestimi lističi) čimbolj mlade velike koprive (Urtica dioica), trajnice s podolgovatimi listi. Užitni so tudi lističi male koprive (Urtica urens; okrogli listi). Veliko koprivo razlikujemo po štirioglatih steblih in pekočih in srbečih (gl. triki) jajčastih ali srčastih lističih. Nabiramo jih na neonesnaženih območjih, ob obronkih gozdov, ob rekah, na njivah in za hišami. Okusne so tudi jeseni, po dežju, poleti pa so bolj trde in cvetoče; užitni so tudi aromatični cvetovi.

shranjevanje
Blanširane (gl. predpriprava) lahko zamrznemo.
■ Koprive sušimo cele. Posušene osmukamo, lističe pa lahko zmeljemo v prah, ki ga uporabljamo kot zdravo začimbo.

sestavine
100 gramov kopriv: 22 kalorij (92 kJ); 5,5 % beljakovin, 0,8 g balastnih vlaken; vir fosforja, kalcija (pol več kot mleko), magnezija, niacina, vitamina C (35 mg; nekajkrat več kot limone) in železa (desetkrat več kot zmotno opevana špinača).

predpriprava
Koprive najpogosteje v soljenem kropu blanširamo 15 do 30 sekund; gl. opozorila. Nato jih odcedimo in nemudoma za nekaj minut potopimo v vodo z ledenimi kockami, da zadržijo svojo privlačno barvo. Zatem jih odcedimo in nežno ožamemo. Blanširane in odcejene koprive lahko tudi oprhamo pod tekočo hladno vodo.

priprava
■ Najbolj zdrave so presne koprive; gl. triki. Z njimi pripravljamo solate ali pa jih solatam dodajamo. V solatah jih kombiniramo z vsemi listnatimi solatami, z regratom, čemažem, jabolki, pomarančami, grenivkami, sirom, (prepraženimi) mandljevimi lističi ali pinjolami, z ekstra deviškim olivnim oljem, limoninim sokom in podobno.
■ Blanširane koprive lahko preprosto zabelimo z ekstra deviškim olivnim oljem ali/in z maslom (in drobtinami) in ponudimo kot prikuho.
■ Iz kopriv pripravljamo slastne (kremne) juhe, juham pa jo tudi dodajamo. Priležejo se v rižotah, zavitkih, namazih, omletah in podobno. Podobno kot špinača pa se priležejo s krompirjevim pirejem in z jajci na oko.
■ Iz kopriv pripravljamo pesto, dodajamo jih namazom in smoothijem (gl. ideje).
■ gl. nadomestek in ideje

nadomestek
Koprive lahko pripravljamo po večini receptov za špinačo in blitvo.

nasveti
■ Koprive nabiramo z rokavicami.
■ Če koprive 30 sekund blanširamo v kropu, uničimo pekoče lasnice na robu listov. Gl. tudi triki. Vodo od blanširanja uporabimo kot zelenjavno osnovo ali pa jo zelenjavni osnovi primešamo.

triki
Koprive niso pekoče, če vršiček rastline z dvema ali tremi pari lističev previdno odtrgamo in lističe po spodnji strani pogladimo proti vrhu. Postopek ponovimo nekajkrat in rastlina je primerna za takojšnje uživanje. Gl. tudi nasveti.

pojasnila
Koprive so pekoče zaradi vsebnosti histamina in mravljične kisline. Gl. opozorila.

ideje
■ Koprive dobro kombiniramo v različnih smoothijih, zlasti z bananami, jagodami in malinami. Zmiksamo sok 4 pomaranč, pest kopriv, pest regrata in vodo. 3 jabolka, pest kopriv in voda. 2 banani, pest kopriv in voda. Povsem zelen smoothie lahko pripravimo iz kopriv, špinače, belušne zelene, peteršilja in izbrane tekočine.
■ Koprivni čaj pripravljamo iz svežih ali posušenih vršičkov, ki jih za 10 minut potopimo v odstavljen krop. Precedimo.
■ gl. gratinirani polži z mladimi koprivami; koprive, pinjole in parmezan v solati; koprivna kremna juha; koprivna kremna juha z legirjem; koprivna omaka; koprivna rižota; koprivni ocvrtki; koprivni pire; koprivni zavitek s šampinjoni; koprivno maslo; kremna juha iz kopriv in zelenih belušev; mlade koprive s skuto; rižota s koprivami; rižota s koprivami II; sirova gibanica s koprivami; skutina gibanica s koprivami; umešana jajca s koprivami in čemažem ipd.

opombe
■ Koprive so brezplačne in zdrave, še posebej zgodaj spomladi, ko še ni sveže zelenjave.
■ S koprivami pripravimo koprivno brozgo ali prevrelko, biološko škropivo za zelenjavni vrt, pa tudi škropivo proti listnim ušem; gl. spletne povezave.

zdravilni učinki (domnevni)
■ Kopriva je spomladi idealna za obnavljanje moči. Pospešuje odvajanje vode iz telesa, čisti sečne poti (odvaja pesek), znižuje raven holesterola, sečne kisline in krvni sladkor ter lajša revmatične težave. Pomaga pri povečani prostati in učinkovito deluje proti mozoljem. Gl. tudi sestavine.
■ Največ hranilnih snovi vsebujejo maja in junija, tik pred cvetenjem in med njim. 

opozorila

■ Na spodnjem delu podolgovatih koprivnih listov jajčaste ali srčaste oblike so nežne dlačice, ki se zapičijo v kožo in izločijo blag strup; gl. triki. Ta speče in na koži povzroči rdečico in mehurje, sicer pa je neškodljiv. Gl. tudi pojasnila.
■ Če koprive predolgo blanširamo, izgubljajo okus, hranilne snovi in barvo.
■ Koprive vsebujejo tudi nitrate, ki v kombinaciji z beljakovinami v telesu spodbujajo nastanek strupenih nitrozaminov. Zato jedi s koprivami ne pogrevamo.

zanimivosti
■ Koprive so uživali že v starem Egiptu, kjer so jih gojili kot vrtnino. O njihovi zdravilnosti sta pisala že Horacij in Hipokrat, Plinij pa jih je označil za najbolj zdravo živilo.
■ Botanično ime izhaja iz latinskega izraza urere, kar pomeni skelenje.
■ Pivovarji so včasih dajali koprive v kadi, zoper kvarjenje piva.

vraže
■ V starogermanski mitologiji je bila kopriva simbol boga strele. Metali so jih na ognjišča, da ne bi strela treščila v hišo.
■ Koroška dekleta so koprivo na kresni večer posolila. Kamor se je naslednjo leto nagnil njen vrh, tja naj bi se dekle kasneje omožilo ali pa šlo služit kruh.

viri
številni različni viri

spletne povezave
■ skoraj vse o veliki koprivi (angl., Wikipedia)
priprava koprivne brozge in škropiva proti ušem 

 
lat.
Urtica
angl.
nettle
fr.
grande ortie
nem.
brennnessel
ital.
l’ortica
špan.
ortiga
Datum: 23. Mar 2014
Št. ogledov: 3982
 


Zdravstvena.info :: Verzi Vici in zabavne fotografije Verzi in vici Kuharski recepti in oljčno olje