Spletna stran uporabljajo piškotke!

Spletna stran uporablja lastne piškotke in piškotke drugih spletnih strani, ki so nujno potrebni za delovanje strani, prikaz oglasnih pasic in oglasnih sporočil.

Spletno mesto uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi.

Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki.

Strinjam se!
Kaj so piškotki.

Piškotki so majhne tekstovne datoteke, ki jih vaš računalnik shrani ob prvem obisku spletne strani. Z njihovo pomočjo si spletna stran zapomni vašo napravo in nastavitve, ki ste si jih izbrali.

Če piškotke izključite, so lahko nekatere možnosti spletne strani onemogočene.
torek, 27. Junij 2017

kostanjev med

sorta medu, ki ga čebele nabirajo s cvetov pravega kostanja
Kostanjev med kristalizira počasi
Temne sorte medu vsebujejo celo do 8-krat več rudninskih snovi kot svetle.

Kostanjev med je bolj ali manj temne, rjavkasto rdeče barve z rdečkastimi ali zelenkastimi odtenki; strjen postane rjavkast in debelozrnat. Ima intenziven, lahko odbijajoč vonj po kostanjevem cvetju, po grenkem. Aroma je karakterisitična, ostra, z obstojno grenkobo, ki spominja na zelišča in pelin, kostanjev med pa med vsemi slovenskimi medovi vsebuje največ cvetnega prahu.
Kostanjev med kristalizira počasi, kristali pa so grobi.

nakup
■ gl. med (nakup)
■ gl. zdravilni učinki

shranjevanje
gl. med (shranjevanje)

sestavine
Med vsebuje povprečno 34 % grozdnega sladkorja (glukoza), povprečno 40 % sadnega sladkorja (fruktoza) in 1 do 4 % trsnega ali pesnega sladkorja (saharoza), 18 % vode, fermente (diastaza, invertaza, katalaza, peroksidaza, lipaza), rudninske snovi (kalij, kalcij, natrij, magnezij, železo, klor, fosfor, jod itd.), organske kisline ter vitamine B skupine in C vitamin. Gl. tudi zdravilni učinki.

priprava

gl. jedi z medom (številne različice); sladice z medom (številne različice)

nasveti
■ Ko v kuhinji izbiramo med, upoštevamo različnost okusov, arom in barv, ki so odvisni od vrste čebelje paše. Temnejše vrste medu imajo intenzivnejši, nekoliko bolj grenak okus; gl. tudi zdravilni učinki.
■ gl. opombe

triki
gl. opombe

pojasnila
Pravi ali domači kostanj (lat. Castanea sativa) je do 30 metrov visoko drevo s košato krošnjo. Najdebelejši znani pravi kostanj pri nas je Gašperjev kostanj v dolini Sopote nad Radečami pri Zidanem mostu. Visok je 15 m (kostanj sicer lahko doseže do 35 metrov višine), debel pa 3,36 m. Najstarejša drevesa so stara celo do 1000 let.
■ Med, proizvod čebel medaric, je gosta, sladka, sirupasta ali kristalna snov, svetlo rumene do temno rjave barve, značilnega okusa, barve in vonja.

različice
Po botaničnem poreklu delimo v Sloveniji pridelane sorte medu na običajne sorte medu (abecedno): akacijev med; cvetlični med; gozdni med; hojev med; kostanjev med; lipov med ter smrekov med oziroma na redkejše sorte medu: ajdov med; češnjev med; hrastov med; javorjev med;matičnjakov med; med oljne repice; planinski med; regratov med; resin med; sivkin med; škržatov med, timijanov med; travniški med ter žajbljev med.

opombe
S staranjem se med strjuje in najprej postane kašast, potem pa delno ali povsem trd, pravimo, da med kristalizira. Do tega pojava pride, ko začne glukoza tvoriti kristale. Med lahko v kristaliziranem stanju hranimo več let, pri čemer se mu lastnosti ne spremenijo. Kristaliziran med stopimo tako, da kozarec postavimo v vročo vodo, med pa mešamo. Pri tem temperatura medu ne sme preseči 42 °C.

zdravilni učinki (domnevni)
■ Med uvrščamo med varovalna živila, ki so za zdravje nadvse pomembna.
■ Med je sladilo, ki ima za 24 odstotkov nižjo energetsko vrednost kot sladkor. Sestavljen je pretežno iz enostavnih sladkorjev (gl. zdravilni učinki), ki hitro prehajajo v kri in mišice. Zato je bogat vir energije s hitrim energetskim učinkom. Uživanje medu omogoča tudi popolnejše izkoriščanje nekaterih mineralov in vitaminov.
■ Temne sorte medu vsebujejo celo do 8-krat več rudninskih snovi kot svetle.
■ gl. sestavine 

opozorila

■ Med draži želodčno sluznico, zato naj ga občutljivi raztopijo v mlačnem čaju ali vodi.
■ Med je živilo živalskega izvora.

zanimivosti

■ Kostanjev med pogosto primešajo drugim vrstam medu, pri katerih zaznamo njegovo grenčino.
■ Kostanj so izven njegovih naravnih rastišč širili že Etruščani in Rimljani. Zasajali so kostanjeve gaje, plodove pa so uporabljali za prehrano ljudi in živali ter za pridobivanju kostanjevega medu.
■ Čebela v enem poletu nabere 50 do 60 miligramov medičine, od katere jo 10 % zadrži zase, drugo pa odda mladim čebelam v panju ali odloži v satovje.
Satje je posoda za med, ki je ni mogoče pomivati. Najkakovostnejši med pridelajo v deviškem satju, sicer pa morajo satje zamenjati vsaka tri leta.

viri
številni različni viri 



 
Datum: 06. Mar 2009
Št. ogledov: 6421
 


Zdravstvena.info :: Verzi Vici in zabavne fotografije Verzi in vici Kuharski recepti in oljčno olje