Spletna stran uporabljajo piškotke!

Spletna stran uporablja lastne piškotke in piškotke drugih spletnih strani, ki so nujno potrebni za delovanje strani, prikaz oglasnih pasic in oglasnih sporočil.

Spletno mesto uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi.

Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki.

Strinjam se!
Kaj so piškotki.

Piškotki so majhne tekstovne datoteke, ki jih vaš računalnik shrani ob prvem obisku spletne strani. Z njihovo pomočjo si spletna stran zapomni vašo napravo in nastavitve, ki ste si jih izbrali.

Če piškotke izključite, so lahko nekatere možnosti spletne strani onemogočene.
ponedeljek, 18. Dec 2017

regratov med

sorta medu, ki ga čebele nabirajo z regratovih cvetov
Regratov med pusti v ustih obstojno grenkobo.
Temne sorte medu vsebujejo celo do 8-krat več rudninskih snovi kot svetle.
Čebela v enem poletu nabere 50 do 60 miligramov medičine

Regratov med
je zelo čiste, bleščeče in zlato rumene barve, podobne sončnicam. Ima neprijeten vonj po urinu in zmečkanih regratovih cvetovih ter skoraj nežno aromo po smoli in sladkem lesu; v ustih pusti obstojno grenkobo.
Regratov med kristalizira zelo hirto, običjano fino. 
Regratov med je bolje poznan v sosednji Italiji. Pri nas ga čebelarji točijo le izjemoma, saj v istem času cvetijo tudi številne druge rastline. Tisto, kar tudi na spletnih straneh najpogosteje imenujejo regratov med, pa je v resnici regratov sirup.

nakup
■ gl. med (nakup)
■ gl. zdravilni učinki

shranjevanje
gl. med (shranjevanje)

sestavine
Med vsebuje povprečno 34 % grozdnega sladkorja (glukoza), povprečno 40 % sadnega sladkorja (fruktoza) in 1 do 4 % trsnega ali pesnega sladkorja (saharoza), 18 % vode, fermente (diastaza, invertaza, katalaza, peroksidaza, lipaza), rudninske snovi (kalij, kalcij, natrij, magnezij, železo, klor, fosfor, jod itd.), organske kisline ter vitamine B skupine in C vitamin. Gl. tudi zdravilni učinki.

priprava

gl. jedi z medom (številne različice); sladice z medom (številne različice)

nasveti
■ Ko v kuhinji izbiramo med, upoštevamo različnost okusov, arom in barv, ki so odvisni od vrste čebelje paše. Temnejše vrste medu imajo intenzivnejši, nekoliko bolj grenak okus; gl. tudi zdravilni učinki.
■ gl. opombe

triki
gl. opombe

pojasnila
■ Med, proizvod čebel medaric, je gosta, sladka, sirupasta ali kristalna snov, svetlo rumene do temno rjave barve, značilnega okusa, barve in vonja.
■ Regrat (lat. Taraxacum) je skupina cvetočih trajnic, ki divje rastejo po vsej Evropi. Najpogosteje se srečujemo z navadnim regratom (lat. Taraxacum officinale), ki ga pri nas kratek čas nabiramo spomladi.

različice
Po botaničnem poreklu delimo v Sloveniji pridelane sorte medu na običajne sorte medu (abecedbo): akacijev med; cvetlični med; gozdni med; hojev med; kostanjev med; lipov med ter smrekov med oziroma na redkejše sorte medu: ajdov med; češnjev med; hrastov med; javorjev med;matičnjakov med; med oljne repice; planinski med; regratov med; resin med; sivkin med; škržatov med, timijanov med; travniški med ter žajbljev med.

opombe
■ S staranjem se med strjuje in najprej postane kašast, potem pa delno ali povsem trd, pravimo, da med kristalizira. Do tega pojava pride, ko začne glukoza tvoriti kristale. Med lahko v kristaliziranem stanju hranimo več let, pri čemer se mu lastnosti ne spremenijo. Kristaliziran med stopimo tako, da kozarec postavimo v vročo vodo, med pa mešamo. Pri tem temperatura medu ne sme preseči 42 °C.
Regratov med imenujemo tudi gostejšo različico regratovega sirupa; gl. različice. 

opozorila

■ Med draži želodčno sluznico, zato naj ga občutljivi raztopijo v mlačnem čaju ali vodi.
■ Med je živilo živalskega izvora.

zdravilni učinki
(domnevni)
■ Med uvrščamo med varovalna živila, ki so za zdravje nadvse pomembna.
■ Med je sladilo, ki ima za 24 odstotkov nižjo energetsko vrednost kot sladkor. Sestavljen je pretežno iz enostavnih sladkorjev (gl. zdravilni učinki), ki hitro prehajajo v kri in mišice. Zato je bogat vir energije s hitrim energetskim učinkom. Uživanje medu omogoča tudi popolnejše izkoriščanje nekaterih mineralov in vitaminov.
■ Temne sorte medu vsebujejo celo do 8-krat več rudninskih snovi kot svetle.
■ gl. sestavine

zanimivosti

■ Slovensko čebelarstvo ima nadvse spoštljivo tradicijo. Čebelar Anton Janša iz Radovljice je bil že v 18. stoletju eden vodilnih čebelarskih strokovnjakov. Cesar ga je povabil na Dunaj, kjer ga je imenoval za učitelja čebelarstva.
■ Čebela v enem poletu nabere 50 do 60 miligramov medičine, od katere jo 10 % zadrži zase, drugo pa odda mladim čebelam v panju ali odloži v satovje.
Satje je posoda za med, ki je ni mogoče pomivati. Najkakovostnejši med pridelajo v deviškem satju, sicer pa morajo satje zamenjati vsaka tri leta.

viri
■ številni različni viri 
■ foto Wikipedija

 
fr.
miel de dent-de-lion
angl.
dandelion honey
nem.
löwenzahnhonig
ital.
miele di tarassaco
špan.
miel de diente de león
Datum: 20. Feb 2009
Št. ogledov: 6863
 


Zdravstvena.info :: Verzi Vici in zabavne fotografije Verzi in vici Kuharski recepti in oljčno olje