Spletna stran uporabljajo piškotke!

Spletna stran uporablja lastne piškotke in piškotke drugih spletnih strani, ki so nujno potrebni za delovanje strani, prikaz oglasnih pasic in oglasnih sporočil.

Spletno mesto uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi.

Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki.

Strinjam se!
Kaj so piškotki.

Piškotki so majhne tekstovne datoteke, ki jih vaš računalnik shrani ob prvem obisku spletne strani. Z njihovo pomočjo si spletna stran zapomni vašo napravo in nastavitve, ki ste si jih izbrali.

Če piškotke izključite, so lahko nekatere možnosti spletne strani onemogočene.
torek, 22. Avgust 2017

akacijev med

pogostejša sorta medu, ki ga čebele nabirajo na cvetočih akacijah
Akacije pri nas rastejo v nižinskem delu Pomurja in na Goriškem.
Akacijev med pomirja in blaži utrujenost, poleg tega pa je odlično sladilo.
Temne sorte medu vsebujejo celo do 8-krat več rudninskih snovi kot svetle.

Akacijev med ali akacijevec (tudi damski med) je skoraj brezbarven do svetlo rumen med, prijetno nežnega okusa, zato ga ponekod imenujejo tudi damski med. Sodi med najkakovostnejše slovenske vrste medu, odlikujeta pa ga predvsem nežen šibko sadežen vonj po akakcijevem cvetju in i nežna aroma po vanilijevih bonbonih oziroma sladkem sirupu. Akacijev med je znan tudi po tem, da kristalizira počasi, to pa pomeni, da se le redko strdi.

nakup
■ gl. med (nakup)
■ gl. zdravilni učinki

shranjevanje
gl. med (shranjevanje)

sestavine
Med vsebuje povprečno 34 % grozdnega sladkorja (glukoza), povprečno 40 % sadnega sladkorja (fruktoza) in 1 do 4 % trsnega ali pesnega sladkorja (saharoza), 18 % vode, fermente (diastaza, invertaza, katalaza, peroksidaza, lipaza), rudninske snovi (kalij, kalcij, natrij, magnezij, železo, klor, fosfor, jod itd.), organske kisline ter vitamine B skupine in C vitamin. Gl. tudi zdravilni učinki.

priprava

gl. jedi z medom (številne različice); sladice z medom (številne različice

ideje
gl. borovnice v medu; bučna marmelada; jagode v medu; jogurtova torta z malinami brez pečenja; koromač s hruškami in skuto; maline v medu; medena pita s čokoladno glazuro; medene rezine; mlačno jagodičevje z medom; pečene medene breskve z malinovo omako in mandljevimi lističi; pečeno jagnječje stegno z bučo po orientalsko; pita s figami in rikoto; preprost koruzni kolač z mandlji; presna bananina torta s kokosom; smetanova strjenka z limoninim želejem, medom in pinjolami; vanilijev puding s figami; vanilijev puding z mandlji in piškotivložene hruške v medenem sirupu z limonovim sokom ipd.

nasveti
■ Ko v kuhinji izbiramo med, upoštevamo različnost okusov, arom in barv, ki so odvisni od vrste čebelje paše. Temnejše vrste medu imajo intenzivnejši, nekoliko bolj grenak okus; gl. tudi zdravilni učinki.
■ gl. opombe

triki
gl. opombe

pojasnila
Botaniki akacijo imenujejo robinija, ker so izraz akacija obdržali za sredozemsko zelnato rastlino.
■ Med, proizvod čebel medaric, je gosta, sladka, sirupasta ali kristalna snov, svetlo rumene do temno rjave barve, značilnega okusa, barve in vonja.
Akacija cveti v drugi polovici maja, njeno belo, omamno dišeče cvetje pa izloča obilo medičine. Za medenje je zelo občutljiva, najbolje pa medi ob toplem ozračju in čim manj padavinami oziroma toplega jugozahodnega vetra v času cvetenja.

različice
Po botaničnem poreklu delimo v Sloveniji pridelane sorte medu na običajne sorte medu (abecedbo): akacijev med; cvetlični med; gozdni med; hojev med; kostanjev med; lipov med ter smrekov med oziroma in redkejše sorte medu: ajdov med; češnjev med; hrastov med; javorjev med;matičnjakov med; med oljne repice; planinski med; regratov med; resin med; sivkin med; škržatov med, timijanov med; travniški med ter žajbljev med

ideje
gl. borovnice v medu; bučna marmelada; jagnjetina z datlji in marelicami; jagode v medu; maline v medu; mangova sladoledna krema; medene rezine; mlačno jagodičevje z medom; pečene račje prsi z medom; pečeno jagnječje stegno z bučo po orientalsko; piščančji kroketi z medeno omako; pita s figami in rikoto; račji file z akacijevim medom in zelenjavo po sredozemsko; sadni džem z bučnimi peškami; sirovi pralineji z ovčjim in kozjim sirom ipd. 

opombe

■ Akacije pri nas rastejo v nižinskem delu Pomurja in na Goriškem.
■ S staranjem se med strjuje in najprej postane kašast, potem pa delno ali povsem trd, pravimo, da med kristalizira. Do tega pojava pride, ko začne glukoza tvoriti kristale. Med lahko v kristaliziranem stanju hranimo več let, pri čemer se mu lastnosti ne spremenijo. Kristaliziran med stopimo tako, da kozarec postavimo v vročo vodo, med pa mešamo. Pri tem temperatura medu ne sme preseči 42 °C.
■ Akacijev med je v Franciji miel d’acacia, v Italiji pa miele d’acacia. 

zdravilni učinki
(domnevni)
■ Med uvrščamo med varovalna živila, ki so za zdravje nadvse pomembna.
■ Med je sladilo, ki ima za 24 odstotkov nižjo energetsko vrednost kot sladkor. Sestavljen je pretežno iz enostavnih sladkorjev (gl. zdravilni učinki), ki hitro prehajajo v kri in mišice. Zato je bogat vir energije s hitrim energetskim učinkom. Uživanje medu omogoča tudi popolnejše izkoriščanje nekaterih mineralov in vitaminov.
■ Akacijev med pomirja in blaži utrujenost, poleg tega pa je odlično sladilo. Gl. tudi opozorila.
■ Temne sorte medu vsebujejo celo do 8-krat več rudninskih snovi kot svetle.
■ gl. sestavine

opozorila
■ Med draži želodčno sluznico, zato naj ga občutljivi raztopijo v mlačnem čaju ali vodi.
■ Med je živilo živalskega izvora.

zanimivosti

■ Slovensko čebelarstvo ima nadvse spoštljivo tradicijo. Čebelar Anton Janša iz Radovljice je bil že v 18. stoletju eden vodilnih čebelarskih strokovnjakov. Cesar ga je povabil na Dunaj, kjer ga je imenoval za učitelja čebelarstva.
■ Akacija je znano medovito drevo toplejšega območja; v Evropo so jo iz Severne Amerike prinesli v 16. stoletju.
■ Čebela v enem poletu nabere 50 do 60 miligramov medičine, od katere jo 10 % zadrži zase, drugo pa odda mladim čebelam v panju ali odloži v satovje.
Satje je posoda za med, ki je ni mogoče pomivati. Najkakovostnejši med pridelajo v deviškem satju, sicer pa morajo satje zamenjati vsaka tri leta.

viri
številni različni viri 



 
 


Zdravstvena.info :: Verzi Vici in zabavne fotografije Verzi in vici Kuharski recepti in oljčno olje