Spletna stran uporabljajo piškotke!

Spletna stran uporablja lastne piškotke in piškotke drugih spletnih strani, ki so nujno potrebni za delovanje strani, prikaz oglasnih pasic in oglasnih sporočil.

Spletno mesto uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi.

Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki.

Strinjam se!
Kaj so piškotki.

Piškotki so majhne tekstovne datoteke, ki jih vaš računalnik shrani ob prvem obisku spletne strani. Z njihovo pomočjo si spletna stran zapomni vašo napravo in nastavitve, ki ste si jih izbrali.

Če piškotke izključite, so lahko nekatere možnosti spletne strani onemogočene.
ponedeljek, 23. April 2018

Velika noč

Praznik pomladi ter največji in najstarejši krščanski praznik - Jagnjetina, šunka, prata, pirhi, potice, pletenice in druge dobrote - Datum praznovanja določa lunin koledar
Mala velika noč ali beli teden je teden po veliki noči. Na koncu tega tedna je bela nedelja, ko verniki ponovijo velikonočni jedilnik s šunko, potico, klobasami, hrenom in kuhanimi jajci.


največji in najstarejši krščanski praznik, katerega ime se nanaša na noč z velike sobote na veliko nedeljo, ko naj bi Kristus z vstajenjem rešil svet. Tradicija praznovanja tega pomladnega praznika, ki ni izvirno krščanski, sega v 4. stoletje. 
Zanimivo je, da datum praznovanja določa lunin koledar: Veliko noč verniki praznujejo vsako leto na prvo nedeljo po prvi polni spomladanski luni. V tem času slavijo slovo od zime, turobnega razpoloženja, temnih in debelih oblačil ter dolgočasne (pre)hrane. Istočasno se veselijo pomladi, prebujajoče narave ter na sploh obdobja, ko se življenje raja in raste. 
Na veliko soboto je za vernike skoraj povsod po Sloveniji blagoslov velikonočnega žegna. Opis slednjega je znan že iz 17. stoletja, kakor ga je podal Valvasor. Pri žegnu imajo vse sestavine simbolični pomen: kos mesa oziroma šunke predstavlja Kristusovo telo, hren žeblje, s katerimi je bil pribit na križ, potica pa spominja na trnovo krono. Velikonočna jajca ali pirhi; v krščanski ikonografiji simbolizirajo vstajenje, ponovno stvarjenje in upanje, pa tudi kaplje Kristusove krvi. Jajce simbolizira tudi zavetje, materino krilo in/ali varnost.

ideje
Nekaj tradicionalnih velikonočnih jedi: potica (številni nasveti, triki, opozorila... in nekaj deset povezav na številne potice); pirhi; čebulni kruhjagnječja pečenka (in jagnječji hrbet na številne načine); jagnječja zarebrnica v zeliščni skorjici; jagnječja zarebrnica z začimbnim maslomkruh s suhim sadjemkuhana jagnjetina z zelenjavo; medenjaki (različice); mlečni kruh; pečeno jagnječje stegno s kruhovim nadevom; pečeno jagnječje stegno s stročjim fižolom; pečeno jagnječje stegno z bučo po orientalskopinca (različice); prata; šunka v testu; velikonočna klobasa v merlotu; velikonočna pletenica; velikonočna pletenica II; velikonočna šunka v testu ipd.
■ Za veliko noč lahko ponudimo številne ribje jedi.

pojasnila
Najstarejša slovenska velikonočna jed je aleluja.

zanimivosti

■ Na velikonočno nedeljo naj bi se oblekli v nova oblačila. Če pri hiši ni denarja, naj bodo nove vsaj nogavice.
■ Jerbas z velikonočnimi dobro tami je svojčas k žegnanju nesla najstarejša, še neomožena hči.

viri
številni različni viri

 
 


Zdravstvena.info :: Verzi Vici in zabavne fotografije Verzi in vici Kuharski recepti in oljčno olje