Spletna stran uporabljajo piškotke!

Spletna stran uporablja lastne piškotke in piškotke drugih spletnih strani, ki so nujno potrebni za delovanje strani, prikaz oglasnih pasic in oglasnih sporočil.

Spletno mesto uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi.

Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki.

Strinjam se!
Kaj so piškotki.

Piškotki so majhne tekstovne datoteke, ki jih vaš računalnik shrani ob prvem obisku spletne strani. Z njihovo pomočjo si spletna stran zapomni vašo napravo in nastavitve, ki ste si jih izbrali.

Če piškotke izključite, so lahko nekatere možnosti spletne strani onemogočene.
četrtek, 19. Oktober 2017

Sladki greh

Kako je sladkor iz zdravila postal eden največjih sovražnikov zdravja

Konec 19. stoletja je ameriški farmacevt dr. John S. Pemberton v lekarni v Atlanti predstavil poseben sladki sirup. Zmešal ga je z vodo, v kateri je bil ogljikov dioksid, in novi proizvod je očaral vse, ki so ga poskusili. Pijača se je več let prodajala kot zdravilo za utrujenost. Depresijo. Odvisnost od morfija. Proizvodnja pa se je vsako leto povečevala. V resnici je kokakolina skrivnost preprosta. Je sladka.

Sladkor je bil še pred sto leti slabo dostopen in drag. Še posebej v Sloveniji, ki je bila izvzeta iz mednarodnih tokov trgovanja z njim, pravi etnologinja in zgodovinarka prehrane dr. Maja Godina Golija iz Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU. Vodilni v tekmi za največje proizvajalce sladkorja so bili Francozi, Angleži in Prusi, ker pa so ga do 19. stoletja v Evropo predvsem uvažali, so v želji po neodvisnosti od kolonij, iz katerih je sladkor oziroma sladkorni trs izhajal, podpirali raziskave, kako ga pridobivati še iz drugih rastlin. Ljudje so občasno za slajenje uporabljali med ali drevesne sokove oziroma sirupe. »Kaj več so si lahko privoščili le najvišji družbeni sloji. S sladkorjem se povezuje tudi iznajdba in razširitev rabe vilic, saj so bile te najprej namenjene za uživanje sladic z Orienta. Šele nato so se vilice širile kot pribor za uživanje tudi drugih jedi poleg slaščic,« omenja Godina Golijeva.

Kemijski postopek pridobivanja sladkorja iz sladkorne pese so z močno podporo pruskega cesarja Friderika Viljema III. leta 1799 odkrili nemški kemiki, večja prelomnica pa je sledila v Napoleonovem času. Takrat je Anglija prepovedala izvoz sladkorja v Francijo. Kmalu pa so Francozi odkrili način pridobivanja sladkorja iz sladkorne pese in začeli množično proizvodnjo. Kljub temu je bil pri nas sladkor še desetletja po tem redka in draga dobrina. Pred drugo svetovno vojno so ga zaradi visoke cene prodajali tudi v majhnih količinah, ponekod po zgolj 150 gramov. »Leta 1935 je cena kilograma sladkorja ustrezala petim uram dela mezdnega delavca, kar je tako, kot da bi danes zanj plačali 25 evrov. Zaradi te nedostopnosti se je dolgo promoviral kot izredno zdravo živilo, ki daje za delo potrebno energijo,« opisuje Godina Golijeva. Zato je dolgo veljal za izjemno primernega za odraščajoče otroke.

Eden današnjih vodilnih proizvajalcev sladkorja je francoska družba Sucres & Denrees. Na leto proizvede osem milijonov ton sladkorja, kar je količina, ki jo je 1,6 milijarde ljudi snedlo v začetku 20. stoletja. Sto let kasneje je prebivalcev planeta res štirikrat več, proizvodnja sladkorja pa je narasla za 2000 odstotkov – na 165 milijonov ton na leto. Po podatkih družbe Sucres & Denrees ga najmanj, in sicer osem kilogramov na človeka, porabijo v Bangladešu. Največ, 66 kilogramov na posameznika, pa v Izraelu. Povprečna poraba znaša 23 kilogramov na leto in narašča. Z njim povezane industrije pa porabo uspešno spodbujajo z oglaševanjem svojih izdelkov kot pojmov domačnosti, topline, ljubezni in prijateljstva. »Pri hrani že dolgo niso v ospredju zgolj fiziološke potrebe. Če bi bilo tako, bi odpadla celotna kultura postrežbe in priprave hrane, to pa bi pomenilo hud udarec za marsikatero industrijo,« pravi Godina Golijeva. Ferrero, proizvajalec čokoladnega namaza Nutella, kokosovih kroglic Raffaello in čokolad Kinder ter Ferrero Rocher, se je lani pohvalil z osemodstotno rastjo prihodkov, ki so znašali 7,8 milijarde evrov. Mondelez International, katerega blagovne znamke so Milka, Toblerone in Cadbury, je imel sedem milijard evrov prihodkov samo od čokolad

-----------------------------------------------------------------------
Količina sladkorja v različnih živilih
35 g – Coca-Cola, 0,33 l
35 g – omaka Poco loco, 100 g
29,5 g – Ego slim vital tropic, 250 g
25,4 g – Snickers, najmanjši, 50 g
27,5 – Redbull, 2,5 dl
27 g Čokolino, 60 g
22,2 g – Barilla, paradižnikova omaka z baziliko, 400 g
19 g – Fructal Supreme, jabolčni 100 % sok, 2 dl
17 g – Nutella, 1 žlica
15,5 g – jogurt Activia borovnica, 120 g
14,5 g – Milka mlečna čokolada, 1 rebro, 25 g
9,8 g – vaniljeva kava Nescafe instant, 1 vrečka
7,8 g – Žito, beli toast, 100 g
7 g – Tablette d’Or, čokolada, 72 %, 25 g
6,6 g – čokoladka Kinder, 1 palčka
5 g – rženi toast, 100 g
5 g – polnozrnati piškoti Gran Cerale, 33 g
4,8 g – Munchmallow, 1 kos
-----------------------------------------------------------------------

Tako danes sladkor uživamo v neomejenih količinah. Na sladke jedi so vezani pozitivni spomini iz otroštva, na dom in domače, predvsem pa na praznično kuhinjo. Pozitivna občutja so posledica tega, da sladkor, podobno kot nikotin, alkohol, spolnost ali droge, aktivira center za ugodje v možganih, potrjuje nevrolog Blaž Koritnik. Slaščice ali čokolada so za nekatere vsak dan dostopno sredstvo za tolažbo ali nagrajevanje. Količina in izbira hrane sta danes večji kot kadarkoli v zgodovini. Zato se hrana cení in ostaja eno redkih področij posameznikove navidezne svobode in avtonomnosti. »Ljudje pogosto ne upoštevajo priporočil zdravnikov in nutricionistov, ker je to edino področje, kjer si tudi mali človek lahko privošči svobodo. Morda si ne more privoščiti velikega, dragega stanovanja, pri hrani pa mu je dosegljivo marsikaj. Če ne kupi drage bonboniere, bo dovolj dobra malo cenejša,« meni Godina Golijeva.

-----------------------------------------------------------------------
Pred sto leti je 1,6 milijarde ljudi na leto porabilo osem milijonov ton sladkorja. Danes je prebivalcev res štirikrat več, proizvodnja sladkorja pa je narasla za 2000 odstotkov.
-----------------------------------------------------------------------

Sredi 19. stoletja je bil eden redkih opaženih negativnih učinkov sladkorja karies, danes pa sladko življenje povzroča veliko več zdravstvenih težav. V povezavi s hitro pripravljeno hrano in pomanjkanjem gibanja pomembno prispeva k naraščanju čezmerne telesne teže in nastanku sladkorne bolezni. Po ocenah Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) je imelo leta 2008 čezmerno telesno težo 1,4 milijarde ljudi. Sladkorno bolezen ima okoli 347 milijonov ljudi, med njimi pa je 90 odstotkov tistih z diabetesom tipa dve, ki nastane zaradi debelosti in telesne nedejavnosti. Leta 2010 je zaradi sladkorne bolezni in z njo povezanega zvišanega krvnega sladkorja umrlo 3,4 milijona ljudi. Število smrti zaradi diabetesa naj bi se po projekcijah SZO v prihodnjih desetih letih povečalo za 50 odstotkov, do leta 2030 pa naj bi postal sedmi na lestvici najpogostejših vzrokov smrti. Čeprav je danes vodilni razlog za številne zdravstvene težave – med drugim je najpogostejši vzrok za slepoto, amputacijo in odpoved ledvic –, to ni dovolj močna spodbuda za bolj zdravo življenje in omejevanje.

Vodja oddelka za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni na Pediatrični kliniki v Ljubljani prof. dr. Tadej Battelino debelost označuje za velik družbeni problem in predvsem bolezen revnih. Ti navadno kupujejo slabo, najcenejšo hrano: pripravljena pakirana peciva, v katerih ni tako rekoč nobenih vitaminov ali beljakovin, predvsem pa so v njih enostavni ogljikovi hidrati, škodljive maščobe in sladkor. So tudi največji porabniki sladkih pijač, ki dokazano prispevajo k naraščanju debelosti, saj jih telo ne zaznava kot dodatno energijo. »Tako ste lahko po dveh, treh kozarcih sadnega soka ali sladke pijače, čeprav v telo vnesete od 200 do 400 kalorij, kar je petina energije, potrebne na dan, še vedno lačni,« pravi Battelino in kot eno večjih napak, ki jih delajo ljudje, navaja pitje regeneracijskih napitkov po telovadbi. »Ko zdravniki govorijo o potrebah telesa po fizični aktivnosti, se njihovi nasveti navadno nanašajo na vrhunske športnike. Če nekdo preteče pet kilometrov, po teku ne potrebuje drugega kot vodo. Sploh, če želi izgubiti telesno težo.«

Po izračunih SZO naj bi bila še dopustna dnevna količina sladkorja okoli deset odstotkov energije, ki je na dan potrebuje telo. To je 180 do 200 kalorij oziroma okoli 50 gramov (10 kock ali vrečk sladkorja, kakršne dobimo h kavi) sladkorja. Toliko sladkorja pa vsebuje ena sama pollitrska plastenka katerega izmed priljubljenih sladkih napitkov, od sadnih sokov do gaziranih pijač. Težava z njimi ni le, da imajo preveč kalorij, temveč so slajene s fruktozno-glukoznim sirupom, ki se v telesu presnavlja drugače kot navaden sladkor. Na to je leta 2009 z javnim predavanjem, ki je zbudilo veliko pozornosti, opozoril ameriški pediater in endokrinolog s Kalifornijske univerze v San Franciscu, dr. Robert Lustig. Za razliko od namiznega sladkorja – saharoze, ki je sestavljena iz 50 odstotkov glukoze in 50 odstotkov fruktoze, v fruktozno-glukoznem sirupu prevladuje fruktoza. Ta pa se, kot opozarja Lustig, presnavlja le v jetrih, kjer je predelana v sečno kislino in maščobe. Zato ima pretirano uživanje fruktoze enak učinek kot zelo mastna hrana. Človeka poredi. Fruktoza tudi ne zavira leptina – hormona za uravnavanje lakote, zato pri pitju sladkih pijač ne čutimo, kdaj je sladkorja že občutno preveč. Pri Coca-Coli so našli še dodatno rešitev za spodbujanje porabe: v pijačo dodajajo sol, zato se človek z njo tako rekoč nikoli ne odžeja. In ko so jetra preobremenjena, ledvicam povečane količine sečne kisline ne uspe dovolj hitro izločiti iz telesa. Poveča se nevarnost za razvoj putike, visokega krvnega tlaka in še česa. Zato je Lustig pred leti sladkor označil za toksičen.
Dr. Battelino se s tem ne strinja povsem: »Če bi bila fruktoza v običajnih odmerkih toksična, bi bila prepovedana. Da pa je sladkor za telo škodljiv, ni dvoma.« Izjema je sadje. »Tolerirana oblika sladkorja je močno odvisna od tega, v kakšni obliki se konzumira. Če je vmešan v hrano, se absorbira počasneje. V sadju ga je omejena količina, poleg njega so v njem tudi vlaknine, ki upočasnijo absorpcijo,« pravi Battelino. Prepričan je, da se za osveščanje ljudi naredi premalo: »V normalnih državah ministrstva prevzamejo regulatorno vlogo, kar zadeva informacije o hrani. Informacije, ki so plačane, prepovedo. Hrano, ki je škodljiva, obdavčijo. Ker pa temu nasprotuje industrija, se pri nas nič ne spremeni.«

-----------------------------------------------------------------------
Po ocenah Svetovne zdravstvene organizacije je imelo leta 2008 čezmerno telesno težo 1,4 milijarde ljudi. Sladkorno bolezen ima okoli 347 milijonov ljudi. 
-----------------------------------------------------------------------

Največji ameriški proizvajalec sladkih pijač Coca-Cola ima danes po vsem svetu že več kot 3500 blagovnih znamk. Lani je bil njegov letni prihodek dobrih 35 milijard evrov, kar je malo več kot znaša slovenski BDP. Od tega je bilo za 13,5 milijarde evrov dobička; ta vsako leto raste. Tudi Pepsico, h kateremu spadajo Starbucks, Gatorade in Pepsi, je imel lani 24 milijard evrov prihodkov zgolj od sladkih pijač. Najpogostejši uživalci teh so otroci. Raziskava Z zdravjem povezano vedenje v šolskem okolju iz leta 2010 je pokazala, da v Sloveniji dve tretjini mladostnikov redno uživata sladke pijače in sladkarije. Avtomati s hrano in pijačo so sicer v šolah že nekaj let prepovedani, ostajajo pa na fakultetah, v poslovnih stavbah, bolnišnicah, tudi na Pediatrični kliniki v Ljubljani, kjer so pogosto edina ponudba hrane, ki je med delovnim časom, ko imajo zaposleni zelo nabit urnik, na dosegu roke. »Sem predstojnik oddelka za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni, kjer se borimo proti pretirani rabi sladkorja, pa pred našimi vrati stoji aparat s celo paleto sladkih pijač. Proti temu ne morem storiti nič,« pravi Battelino.

-----------------------------------------------------------------------
Hrvaška, Nizozemska, Latvija, Madžarska, Finska, Francija in Danska so v Evropi že obdavčile sladke pijače, ker je dokazano, da težja dostopnost zmanjšuje porabo teh tekočin. V Sloveniji je bil zakon o obdavčitvi pripravljen letos, a nazadnje ni bil sprejet.
-----------------------------------------------------------------------

Tjaša Zajc, Mladina, 8.11.2013 

 
 


Zdravstvena.info :: Verzi Vici in zabavne fotografije Verzi in vici Kuharski recepti in oljčno olje