Spletna stran uporabljajo piškotke!

Spletna stran uporablja lastne piškotke in piškotke drugih spletnih strani, ki so nujno potrebni za delovanje strani, prikaz oglasnih pasic in oglasnih sporočil.

Spletno mesto uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi.

Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki.

Strinjam se!
Kaj so piškotki.

Piškotki so majhne tekstovne datoteke, ki jih vaš računalnik shrani ob prvem obisku spletne strani. Z njihovo pomočjo si spletna stran zapomni vašo napravo in nastavitve, ki ste si jih izbrali.

Če piškotke izključite, so lahko nekatere možnosti spletne strani onemogočene.
četrtek, 27. April 2017

Večkrat smo lačni v glavi kot v želodcu

Skoraj panično ukvarjanje z zdravim prehranjevanjem je danes vse pogostejša motnja - Žal ljudje pozabljamo, da zdravje ni samo zdrava hrana

Ortoreksija uradno še nima statusa, kot jo ima denimo anoreksija. Poenostavljeno rečeno gre za obsedenost z zdravo hrano. Ne gre zgolj za kupovanje bio- in ekoživil, pač pa za motnjo, pri kateri posameznik večino svojega prostega časa posveti nakupovanju, razmišljanju in pripravi zdrave hrane. »Seveda ne govorimo vedno o ortoreksiji, toda skrb za zdravo prehrano je danes tako zelo priljubljena, ker je prehrana področje, na katerega lahko v življenju še najlažje vplivamo,« opaža prof. dr. Alojz Ihan, specialist klinične mikrobiologije z Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani, ki dodaja, da je veliko težje – ali vsaj tako mislimo – po željah uravnavati svoje finančno stanje, socialni položaj, iskanje službe ipd. »To, da prehrano lažje obvladujemo, je tudi vzrok, da se z njo danes izjemno veliko ukvarjamo,« še dodaja prof. Ihan.

Ko ni časa, se ne ukvarjamo z nepotrebnim
Hrana je samo eden od členov v verigi, ki mu pravimo življenjski slog, in kot pravi sogovornik, posamezni členi ne morejo izstopati, ker se nujno dopolnjujejo in prepletajo. Prosti čas, socialni status, rekreacija, osebnostna zrelost, urejenost odnosov v družini in v službenem kolektivu... Če ti dejavniki niso urejeni, tudi prehrana ne more biti. »Če nimate časa in ste okupirani s stresnimi situacijami v službi, verjemite, se ne boste predvsem ukvarjali z zdravo prehrano. To bi bilo celo nesmiselno izgubljanje energije! Ljudje se ukvarjamo s težavami, ki so, in ne s tistimi, ki jih ni,« je bil neposreden prof. Ihan. In obrnjeno: če imate čas zase, za rekreacijo, ne boste imeli težav niti s prehrano niti s stresom, ker so vsa področja življenjskega sloga navadno sinhrona. »Velika perfekcija pri ukvarjanju s hrano, če preostali dejavniki življenjskega sloga niso pod nadzorom, je iluzija. Vsako področje zase potrebuje svoj vložek in energijo, ne samo prehrana, da življenje ostane uravnoteženo,« je prepričan prof. Ihan.

Hrana in zdravje – precenjena neposredna povezava
Hrano običajno zelo tesno povezujemo z zdravjem, kar po besedah sogovornika ni vedno nujno oziroma ne gre samo za prehrano. »Ves življenjski slog je povezan z zdravjem. Lahko zelo veliko jemo, a če se veliko gibamo, če nismo zmedeni glede svojih življenjskih ciljev, nam tudi prehrana ne bo skrajšala življenjske dobe,« je poudaril.

Ko smo slabe volje, se potolažimo s hrano
V principu je hranjenje biološka potreba. »Ko zakruli želodec, postanemo slabe volje, in ko se najemo, je svet lepši. To je vsa umetnost hranjenja, ki jo pozna že dojenček,« je poudaril profesor, ki meni, da smo ljudje danes zgrešili bistvo hranjenja, ker je naša kultura posvojila hrano za ogromno funkcij, ki nimajo zveze z zadovoljevanjem prehranskih potreb. »Hranimo se predvsem iz socialnih navad in psiholoških potreb. Ko smo slabe volje ali pod stresom, se potolažimo s hrano. Torej ne jemo takrat, ko dobimo informacijo iz želodca, pač pa takrat, ko dobimo impulz iz glave.« In če so v glavi težave, so težave tudi s hranjenjem. Zato svetuje, naj se v takih primerih kontroliramo in damo organizmu priložnost, da postane čim večkrat lačen naravno.

Veseli, ker ne morejo jesti zjutraj
To, da pustimo želodcu, da narekuje tempo, je povezano z vsaj petimi obroki na dan, meni sogovornik, ki opozarja zlasti na pomen zajtrka. »Želodec naravno zahteva hrano zjutraj, ko je prazen. Ampak velikokrat ljudje preskočijo zajtrk in so celo veseli, da zjutraj, dokler je telo še zaspano, ne jedo. Zato pa se popoldne in proti večeru ne oglasi samo želodec, ampak se aktivira cel nagonsko-hormonski preživetveni mehanizem. Takrat planejo na hrano kot volkovi z zamegljeno presojo sestradanega človeka. Pojedo dva- ali trikrat več, kot bi sicer,« je prof. Ihan opisal mnogim znan scenarij in dodal, da je rednost pri prehrani, zlasti zajtrkovanje, eden najpomembnejših dejavnikov, s katerim hranjenja ne prepustimo želodcu.

Jabolko kot kokakola
Prof. Ihan opozarja še na eno pomembno dejstvo, brez katerega ni zdrave prehrane – zvitost prehranske industrije, ki nam ponuja jedi, ki, z Ihanovimi besedami, »na nas delujejo kot blaga marihuana«. V prvi vrsti je to sladkor. Da je sladkor pomirjevalo, evforik, po katerem se veliko bolje počutimo, se industrija zaveda in na police trgovin pošilja sladka živila. Če niso sladka, pa se jim dodaja snovi, ki delujejo enako kot sladkor. Za nekatere snovi, denimo za sladke pijače, zdaj že vemo, da so slaba izbira, marsikdo pa ne ve, da lahko tudi z jabolki brcnemo v temo. »Vse prehranske sheme sadje obravnavajo kot zdravo hrano. Toda danes mnoge vrste sadja, tudi pregovorno ’zdravih’ jabolk, industrija ’požlahtni’ v prave sladice, ki imajo enake količine sladkorja kot kokakola. Industrija pač hitro opazi, da (pre)sladko sadje hitro postane prodajni hit, ker povpraševanje generira ponudbo,« je poudaril prof. Ihan in se pošalil na račun gospa, ki hujšajo samo z uživanjem jabolk. »Pa saj jem samo jabolka!« se čudijo, ko kilogrami ne gredo navzdol ali celo rastejo.

Zajtrk, malica in kosilo v službi
Čas v službi je ključen za zdravo prehrano, kajti večino zdravstvenih težav si posameznik nakoplje po službi, torej doma, ko sestradan od službenega posta sprazni hladilnik, je prepričan prof. Ihan, ki poziva k boljšemu strukturiranju časa. »Če bi v službi zaužili zajtrk, malico in kosilo, bi bilo to idealno. Sploh pa bi bil to najpomembnejši doprinos delovne organizacije, če bi takšno prehranjevanje omogočila. Če ne, je na vsakem posamezniku, da si razdeli delovni čas in vanj vključi vse potrebno za ohranjanje zdravja in dobrega počutja. Kakor koli obrnemo, je uspešno strukturiranje časa osnova zdravega življenjskega sloga,« je sklenil prof. Ihan.

Zdenka Đokić, Dnevnik, februar 2014 

 
Datum: 21. Feb 2014
Št. ogledov: 1932
 


Zdravstvena.info :: Verzi Vici in zabavne fotografije Verzi in vici Kuharski recepti in oljčno olje